Maj 2010 TEMA MESECA: E-hramba Matej Saksida: Tudi pri e-hrambi ni vse zlato kar se sveti! Boštjan Kežmah: Varna hramba digitalnih predmetov informacijske tehnologije pri zaupanja vredni tretji stranki INTERVJU MESECA: Rado Toškan - Adriatic Slovenica vodilna pri uvajanju elektronskega obvladovanja dokumentov FORUM MESECA: Janez Kočevar - Kaj so osebne požarne pregrade, kako jih ocenjujemo in kako
uporabljamo? HTTPS: Marko Potokar - Človek v svetu informacijske tehnologije IZPOD PERESA: Edvard Šilc - Andrej Lasbaher
 INTERVJU MESECA: Rado Toškan - Adriatic Slovenica vodilna pri uvajanju elektronskega obvladovanja dokumentov
E-ARHIVIRANJE PRIHRANI ČAS IN DENAR
E-arhiviranje, danes zelo aktualna tema, predstavlja za podjetja velik izziv, ki ob pravem načinu vpeljave prinese veliko pozitivnih poslovnih rezultatov. Z Radom Toškanom, vodjo projekta izgradnje sistema elektronskega obvladovanja dokumentov v zavarovalnici Adriatic Slovenica, smo se pogovarjali, kako je potekala uvedba projekta e-hrambe pri njih. Zakaj ste se odločili za vpeljavo projekta elektronskega arhiviranja? Je zakonodaja tista, ki vas je prisilila v to? Elektronsko poslovanje je nova poslovna paradigma. Managerjem ponuja vrsto upravljavskih, organizacijskih in tehničnih izhodišč, ki lahko pomagajo pri izboljšanju poslovnih rezultatov, celostni prenovi poslovanja, zniževanju stroškov, omogoča pa tudi bolj racionalno uporabo poslovnega časa. V finančnih ustanovah, kjer se pri poslovanju pojavlja veliko število podatkov in je izvajanje in upravljanje poslovnih procesov v veliki meri povezano z dokumenti, si brez informacijske podpore ni mogoče predstavljati učinkovitega izvajanja poslovnih procesov. Informatizacija tako kar sama kliče po pretvorbi fizičnih dokumentov v elektronske. Jasno, da je tudi prihodnost poslovanja prav gotovo v veliki meri vezana na elektronske nosilce informacij. V času zaostrenih gospodarskih pogojev je poleg osredotočenosti na stranke in zmanjševanja stroškov še posebno pomembno, da podjetje usmeri razpoložljive vire v ključne projekte in dejavnosti, ki prispevajo k uresničevanju zastavljene strategije. V zavarovalnici Adriatic Slovenica ni šlo zgolj za uvajanje nove tehnologije, temveč predvsem za to, da razpoložljive vire koristno uporabimo za pripravo celovitih in učinkovitih poslovnih rešitev. Naš cilj je bil boljše zadovoljevanje potreb strank, dober poslovni rezultat, zagotavljanja trajnostnega razvoja in povečanje konkurenčnosti podjetja. To je bil tudi ključni element za uvajanje rešitve, s katero zagotavljamo celovito obvladovanje brezpapirne dokumentacije od njenega nastanka do zakonsko skladne e-hrambe. Rešitev zajema postopke avtomatskega prepoznavanja in obdelave vsebin ter upravljanje procesov, ki vključuje tudi obvestila pravi osebi v pravem času glede na njeno vlogo v procesu. Vsak dokument, tako vstopni in izstopni (npr. sklenjena polica s pripadajočo dokumentacijo ali prijava škode), ki nastane v sklopu izvajanja poslovnih procesov, se pretvori v nematerialno obliko in uvozi v zakonsko skladno e-hrambo.
 MATEJ SAKSIDA: Tudi pri e-hrambi ni vse zlato kar se sveti!
Čeprav se o e-hrambi gradiva, ki pogosto vključuje še zajem, arhiviranje in upravljanje z gradivom, pri nas govori že skorajda slabo desetletje, so se procesi na tem področju v številnih slovenskih organizacijah šele dobro pričeli. To še posebej velja za srednja in mala gospodarska podjetja ter javno upravo. Kljub temu na slovenskem trgu najdemo številne ponudnike storitve e-hrambe. Ti organizacijam z uvedbo sistema e-hrambe pogosto obljubljajo le med in mleko. Med razlogi, zakaj naj bi se organizacije odločile za storitev e-hrambe, pogosto navajajo hiter dostop do informacij, nižje stroške poslovanja (predvsem na račun zniževanja in nadzora nad stroški tiskanja), popoln nadzor nad dokumenti, varnost pred uničenjem in odtujitvijo, manjšanje arhivskega prostora in še kaj bi se našlo. Ali jim gre res slepo verjeti? Žal ne, saj so koristi e-hrambe gradiva v organizaciji odvisne predvsem od dejavnosti, ki jo organizacija opravlja ter notranje urejenosti.
BOŠTJAN KEŽMAH: Varna hramba digitalnih predmetov informacijske tehnologije pri zaupanja vredni tretji stranki V zadnjih letih postaja strojna oprema vse bolj samoumevni del informacijskih sistemov vseh velikosti, zato vse več pozornosti namesto strojni opremi namenjamo človeškim virom, programski opremi in podatkom. Zato je večina upravljavcev informacijskih sistemov sposobna obvladovati vsaj osnovna tveganja pri nabavi, vzdrževanju in zamenjavi strojne opreme na bolj ali manj formalen način. Zapleti postajajo številnejši na področju upravljanja programske opreme, na področju upravljanja podatkov pa morda niti niso tako zelo številni, so pa zato zapleti na tem področju veliko bolj resni in imajo večji vpliv na delovanje informacijskega sistema in s tem na poslovanje. Informacijski sistem pri svojem delovanju potrebuje večje število različne programske opreme, od operacijskega sistema, splošne uporabniške programske opreme, varnostne programske opreme, prirejene programske opreme, namenske programske opreme, do vgrajenih sistemov, za katere se uporabnik velikokrat niti ne zaveda, da je lahko njihov najpomembnejši sestavni del prav programska oprema.
JANEZ KOČEVAR: Kaj so osebne požarne pregrade, kako jih ocenjujemo in kako uporabljamo?  V članku bomo poizkusili opredeliti pomen pojma osebna požarna pregrada. Na kratko bomo opisali način testiranja oziroma ocenjevanja požarnih pregrad (velja omeniti, da je opisan način le eden od možnih in je zgolj ilustrativen primer). Osebna požarna pregrada je po definiciji objavljeni v literaturi in na spletnih straneh (Vir [1], Vir [7], Miga, 2005) programska oprema katera nadzoruje mrežni promet v in iz osebnega računalnika Le-ta dovoli ali onemogoči komunikacijo na osnovi nastavljene varnostne politike. Sem spadajo tudi požarne pregrade za mala poslovna ali domača omrežja (angl. small office or home SOHO). So relativno majhne in ščitijo le nekaj osebnih računalnikov, povezanih preko HUB-ov, stikal ali celo routerjev na eni strani na nek broadband modem (npr, DSL) ali ethernet kabel na drugi strani.
TEORETIČNE OSNOVE
Določeno stopnjo varnosti zagotavljajo že ponudniki internetnih storitev, ki pa so pri tem omejeni, saj bi morali zagotavljati preveč različnih varnostnih politik. Zaščita domačih in t.i. oddaljenih osebnih računalnikov je prav tako pomembna kot zaščita službenih računalnikov nameščenih v prostorih organizacije, to pa zato,
ker vse več ljudi dela s pomembnimi podatki iz oddaljenih lokacij oziroma opravlja svoje delo doma.
 MARKO POTOKAR: Človek v svetu informacijske tehnologije
UVOD
Spoštovane bralke in bralci, najbrže se kar strinjamo, da se je večina izmed nas oddahnila, ko je zaključila (uspešno ali pa ne) določeno stopnjo formalnega izobraževanja. S tem je namreč tudi zaključila z določenimi nepriljubljenimi predmeti. Recimo z matematiko. Je že tako, da je ta veda ‘normalnemu' človeškemu bitju pravzaprav nerazumljiva; pri tem ne mislim na matematiko učenja poštevanke in izračuna
mesečne porabe s kreditno kartico ali pa na risanje tlorisa novega stanovanja. Matematika je veliko bolj abstraktna in nedoumljiva ter za nekatere kraljica znanosti (fiziki, oprostite mi izrečeno kleveto). Pa matematika ni edina ‘težka' veda, saj med drugim obstaja njena podmnožica, ki se ji je včasih reklo računalništvo. No, iz nje izhaja informacijska znanost, ali po domače informatika in njej pripadajoča informacijska tehnologija in tehnika. Pa si skozi vsebino tokratnega prispevka poglejmo zakaj tak odnos do omenjenih ved in njihovih produktov.
TEHNOLOGIJA IN TEHNIKA
Obstajajo pojmi, ki jih radi zamenjujemo ali pa pri njihovi določitvi nismo povsem prepričani, saj jih pravzaprav med seboj slabo ločujemo. Za primer: namen-cilj, metodologija-metoda, tehnologija-tehnika. Zadržimo se pri slednjem paru. Tehnologija je veda o pridobivanju surovin, obdelavi in predelavi materiala v izdelke, hkrati pa tudi skupek postopkov za izvedbo taistega (po SSKJ).
EDVARD ŠILC: Andrej Lasbaher Morda vam je ostala v spominu zgodba iz preteklih dveh nadaljevanj o gospodični Evi Kovač, ki je bila (glavna in odgovorna) urednica Šentjurskih novic. Nova, ambiciozna, mlada urednica se je s šaljivim člankom v tradicionalni rubriki Lucijina reportaža zamerila lokalnim veljakom in ti so ji preko sodišča, »dali lekcijo«, ki po mojem ni ravno v čast pravni državi in neodvisnosti sodne veje oblasti. V primeru, da bi se Eva Kovač pisala Bernarda Jaklin ali Sabina Obolnar ter bi urednikovala eni od pomembnih edicij v Slovenskem prostoru, bi se usoda tožbe podžupanovih sinov končala povsem drugače. Morda mi ne verjamete, a kot dokazni (pred)postopek bom vzel drug aktualni primer, ki se je odvijal na pravnem polju razmerja med pravico do zasebnosti in pravico javnosti, da je obveščena, neposredno za sodbo zoper Eve Kovač, ki je bila objavljena v prejšnjem VF.
Več informacij v tiskani izdaji revije Varnostni forum.
|
